Pisma bralcev in odgovori strokovnjakov Centra za anksioznost
ŽE ODKAR POMNIM, SE TRUDIM BITI POPOLNA, KAR ME SPRAVLJA V TESNOBO
Pozdravljeni, na vas se obračam, saj močno trpim. Že odkar pomnim, se trudim biti popolna – v službi, doma in med prijatelji. Vsem želim ustreči in hudo se bojim, da bi naredila kakšno napako. Zato na primer v službi večkrat preverjam dokumente, preden jih oddam, zaradi česar ne uspem pravočasno urediti ostalih obveznosti. Na ta račun v službi pogosto ostajam še več ur po zaključku delovnega časa. Tudi po prihodu domov razmišljam, ali sem mogoče rekla oz. naredila kaj narobe. Zaradi podaljškov v službi menim, da sem slaba mama. Slabo spim, ves čas sem napeta, zaradi prekomernega hranjenja sem se v preteklih letih močno zredila, stalno me spremlja nek strah. Postajam živčna razvalina, na kar me večkrat opozori tudi partner. Ker sama ne znam in ne zmorem več naprej, vas prosim za nasvet.
Odgovor strokovnjakinje:
Toplo pozdravljeni, iz vašega opisa je zaznati močno težnjo po perfektnosti, s katero se, kot pravite, soočate že od nekdaj. To je predvsem med ženskami pogosta težava, ki človeka prične slej ko prej močno dušiti. Ker nihče ne more biti popoln in je povsem nemogoče, da tu in tam ne bi naredili kakšne napake, lahko perfekcionizem vodi le do ponavljajočih se razočaranj in spodkopava zaupanje vase ter osebno zadovoljstvo. Kot opisujete v vašem primeru, pa je perfekcionizem tudi eden od najpogostejših vzrokov za pojav anksioznosti (tesnobe). Zavedati se namreč morate, da pri perfekcionizmu ne gre za natančnost, ampak za strah – strah pred napakami, pred neuspehom in posledično razočaranjem ter zavrnitvijo drugih. Strah, ki posameznika oropa poguma in ga hromi, vodi v telesne ter duševne težave in ruši odnose. Gnanje proti nedosegljivim idealom predstavlja nenehen vir tesnobe in stresa. Vsekakor bi bilo dobro odkriti, pod katerimi vplivi se je perfekcionizem razvil pri vas in kaj ga poganja. V kognitivno-vedenjskem svetovanju težimo k temu, da odkrijemo »korenino« težave, ki je navadno zasidrana v obdobju otroštva. Delo na površinski ravni namreč navadno ne obrodi želenih in dolgotrajnih rezultatov. Pohvale vredno je, da ste se odločili narediti korak naprej in pričeli iskati rešitve za vaše težave. Želim, da veste, da so te pogoste in rešljive. Za začetek vam svetujem, da se izognete večkratnemu preverjanju v službi in iskanju napak ter se čim večkrat usmerite na to, kar ste naredili dobro. Vsakodnevno se pohvalite. In ne pozabite: povsem dovolj je truditi se po svojih najboljših močeh, zato dovolite si tu in tam kakšno napako! Življenje je tesno povezano z njimi. Ko se naučimo na spodrsljaj pogledati kot na lekcijo, odpremo vrata osebnemu napredku in zadovoljstvu. Edina resnična napaka je namreč tista, iz katere se nismo ničesar naučili! Želim vam obilo mirnih in zadovoljnih dni, Daša
Na prejeto pismo je odgovorila Daša Cek Stepančič, mag. psihosocialne pomoči, vodja Centra za anksioznost