Dejavniki, vpleteni v prenos anksioznosti v družinski dinamiki

Pri razumevanju prenosa anksioznosti staršev na otroke je potrebno imeti v mislih tako podedovano nagnjenost kot tudi vpliv stresnega okolja in anksioznih odzivov staršev na razvijajoče se otroške možgane. Oglejmo si te dejavnike nekoliko bolj podrobno v nadaljevanju.

1. Genetska predispozicija: genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo pri nagnjenosti k anksioznosti. Otroci lahko podedujejo določene genske predispozicije, ki jih naredijo bolj dovzetne za razvoj anksioznosti, nad čemer kot starši žal nimamo večjega vpliva.
2. Okoljski vplivi: otroci so zelo občutljivi na čustvena stanja svojih staršev. Okolje, v katerem otrok odrašča, močno vpliva na njegov razvoj. Če starš trpi za anksioznostjo, lahko to vpliva na njegovo sposobnost navezovanja in odzivanja na otrokove potrebe. To lahko privede do težav v čustvenem razvoju otroka in zmanjšuje njegove sposobnosti za oblikovanje varnih odnosnih navezav. Starši, ki so kronično anksiozni, lahko nevede ustvarijo stresno domače okolje, ki je manj stabilno in predvidljivo, kar krni možnosti za zadovoljevanje temeljne psihološke potrebe otroka – potrebe po varnosti.
3. Vedenjski vzorci: otroci so naše ogledalo in ne moremo zanikati dejstva, da se učijo s posnemanjem vedenja odraslih. Če otrok opazuje starša, ki se pogosto odziva anksiozno ali se nekonstruktivno spopada s stresom, npr. tako da posega po pomirjevalih ali alkoholu, se neprestano pritožuje, od težav beži v delo ali kompulzivno hranjenje ipd., lahko otrok razvije podobne vedenjske vzorce. Raziskave ocenjujejo, da modelno učenje predstavlja tudi do 80 % vsega učenja v zgodnjem otroštvu, kar potrjuje veliko možnost prenosa anksioznih odzivov starša na otroka zgolj prek otrokove soprisotnosti in opazovanja.

Anksioznost, položena v zibko

Otroci anksioznih staršev imajo večjo verjetnost za razvoj lastnih težav z anksioznostjo, depresijo in drugimi duševnimi motnjami, lahko razvijejo težave z obvladovanjem čustev in stresnih situacij. Slednje lahko vpliva na njihov socialni razvoj in akademski uspeh. Anksioznost se s starša lahko na otroka prenese brez genetskega vpliva že v času nosečnosti in sicer v primeru, da za njo trpi nosečnica. Ko je mama pod stresom ali anksiozna, njeno telo sprošča stresne hormone, kot je kortizol. Ti hormoni lahko prehajajo preko posteljice in vplivajo na plod. Povečane ravni kortizola pri plodu lahko vplivajo na razvoj možganov in povečajo tveganje za kasnejše težave na področju duševnega zdravja. Raziskave in izkušnje iz prakse kažejo, da lahko visoka raven materinega stresa v času nosečnosti vodi do težav z obvladovanjem stresa, čustveno regulacijo in celo kognitivnim razvojem otroka, kar lahko rezultira v težavah s koncentracijo, učenjem in reševanjem težav.

Kaj kot starš narediti za zmanjšanje tveganja prenosa anksioznosti na otroka

Četudi prenosa anksioznosti na otroka kot starši ne moremo docela preprečiti, saj vendarle določeno vlogo pri tem lahko odigrajo tudi geni, lahko tveganje vsaj zmanjšamo. Pridobite potrebne informacije, obkrožite se s podporno mrežo prijateljev in družine ter po potrebi poiščite strokovno pomoč za obvladovanje stiske. Ena najbolj raziskovanih in učinkovitih oblik podpore za obvladovanje težav z anksioznostjo je kognitivno-vedenjska obravnava, ki posameznika med drugim nauči veščin in strategij za dolgoročno učinkovito soočanje s stresnimi situacijami ter obremenjujočimi simptomi. Toplo priporočamo uravnotežen način življenja, ki vključuje dovoljšno mero prostega časa, telesne aktivnosti na prostem in po želji tudi uporabo tehnik sproščanja. Morda ste kot mama ali oče malemu otroku ob prebranem zavdihnili: “Kje naj vendarle najdem čas zase!” Starševstvo je v prvih letih otrokovega življenja res lahko zelo naporno, zato je še toliko bolj pomembno, da ne pozabite nase, da načrtujete čas zase in prosite za pomoč pri skrbi za dom in otroka svoje bližnje. Z modelnim učenjem se otroci ne priučijo le negativnih odzivov staršev, temveč tudi pozitivnih, npr. tega, kako se konstruktivno soočati s stresnimi situacijami in se ob njih ter sicer ustrezno podpreti. Za svojega otroka si najbrž želite, da bi znal dobro poskrbeti zase, kajne?

Vedno več posameznikov že v času načrtovanja družine v želji po razrešitvi osebnih stisk, v težnji po osebni rasti in preprečevanju prenosa nerazrešenih težav na potomce poišče strokovno pomoč. Duševno zdravje, mir in stabilnost so ključni za zdrav razvoj otroka. Biti dobro – kot mama in oče posamično ter skupaj kot par – je najdragocenejša življenjska popotnica, ki jo lahko damo svojim otrokom. Pravočasno prepoznavanje težave in ustrezno ukrepanje sta ključna za dosego polnega življenja in za zmanjšanje možnosti prenašanja anksioznosti ter drugih čustvenih bremen na otroke. Odgovorno starševstvo se začne že pred rojstvom otroka in ne vključuje le skrbi za zdravo prehrano in brezhibna oblačila, temveč zahteva tudi iskren vpogled vase ter skrb za biti v redu v pravem pomenu besed.

The post Anksiozen starš, anksiozen otrok – mit ali resnica? appeared first on Center za anksioznost.

Panični napad je nenaden izbruh intenzivnega strahu ali nelagodja, ki doseže vrhunec v nekaj minutah in vključuje različne fizične ter psihološke simptome, ki lahko vključujejo:

• pospešeno bitje srca ali palpitacije
• potenje
• tresenje ali drgetanje
• kratko sapo ali občutek dušenja
• bolečino ali nelagodje v prsih
• slabost ali bolečine v trebuhu
• omotico, nestabilnost ali omedlevico
• mravljinčenje ali občutek otrplosti
• občutek nerealnosti (derealizacija) ali ločenosti od sebe (depersonalizacija)
• strah pred izgubo nadzora ali pred tem, da bi znoreli
• strah pred smrtjo

Simptomi se krepijo z napačno interpretacijo pomena telesnega dogajanja. Večina razvije strah pred ponovitvijo napada, kar situacijo zaplete.

Panični napadi se pojavljajo nepričakovano in ne zaradi neposredne fizične ali psihične stresne situacije. Lahko izhajajo iz različnih dejavnikov, vključno z genetsko nagnjenostjo, visoko ravnjo stresa, iz travme, motnje v delovanju nevrotransmiterjev, iz težav v delovanju ščitnice, uporabe ali odtegnitve uporabe drog ali alkohola.

Panična motnja je kronično stanje, za katero so značilni ponavljajoči se panični napadi in stalna skrb ali strah pred naslednjim napadom. Pogosto se razvije zaskrbljenost posameznika zaradi posledic napada (npr. zaradi strahu pred izgubo nadzora, pred tem, da bi “znorel” ali doživel srčni napad). Osebe s panično motnjo pogosto spremenijo svoje vedenje, da bi se izognile situacijam, ki bi lahko sprožile napad, s čimer na kratek rok zmanjšajo stopnjo anksioznosti, na daljši rok pa obstoj motnje vzdržujejo. Zaradi strahu pred smrtjo večkrat poiščejo pomoč osebnega zdravnika ali obiščejo ambulanto nujne medicinske pomoči.

Nekaj pomirjujočih dejstev o paničnih napadih, ki si jih je vredno zapomniti

• Panični napadi so zlahka obvladljivi, če le poznamo katero od učinkovitih strategij za
  soočanje z njimi. Teh vas lahko naučijo tudi strokovnjaki Centra za anksioznost.
• Povečano izločanje kortizola v času paničnega napada sproža neprijetne odzive uma in telesa (pospešen srčni utrip, znojenje, težke noge, razširjene zenice, otežkočeno dihanje, suha usta idr.).
• Panični napad ne more trajati v nedogled, saj parasimpatično živčevje moteče simptome v nekaj minutah pomiri.
• Kljub neprijetnim simptomom, ki jih doživljate v času paničnega napada, vedite, da ne boste umrli.
• Ko začutite, da je panični napad tik pred vrati, ga sprejmite. Vaš položaj nikakor ni ogrožajoč!
• Strah ni nič drugega kot le produkt vaših misli. Bežanje od situacij, ki vam sprožajo strah, samo poveča tveganje za pojav paničnega napada. Hitreje kot boste od paničnih napadov bežali, hitreje vam bodo sledili. Zato vedno znova naredite ravno to, česar vas je najbolj strah.

Čuječnost (mindfulness) in njena moč za lažje soočanje s paničnimi napadi ter za njihovo preprečevanje

Za začetek – kaj sploh je čuječnost? Čuječnost je praksa zavestne prisotnosti v danem trenutku. Izhaja iz budistične psihologije. Gre za več tisoč let star pristop, ki vključuje sprejemanje trenutnih izkušenj, občutkov in misli na neobsojajoč način. Praksa čuječnosti se pogosto osredotoča na dihanje, telesne občutke, misli in okolje.

Koristi čuječnosti pri lajšanju panike so sledeče:

1. Zmanjševanje stresa: čuječnost pomaga zmanjšati splošno raven stresa, kar lahko zmanjša pogostost in intenzivnost paničnih napadov. Redna praksa lahko zmanjša reakcije telesa na stresne dražljaje.
2. Izboljšanje čustvene regulacije: praksa čuječnosti izboljšuje sposobnost uravnavanja čustev. Osebe se naučijo prepoznavati in sprejemati svoja čustva, kar zmanjša intenzivnost negativnih čustvenih reakcij.
3. Povečano samozavedanje: čuječnost pomaga posameznikom, da se bolje zavedajo svojih telesnih in čustvenih stanj. To omogoča zgodnje prepoznavanje simptomov paničnega napada in ustrezno odzivanje.
4. Sprememba miselnih vzorcev: čuječnost spodbuja sprejemanje misli brez presojanja in pripisovanja pomena. To lahko zmanjša katastrofične misli in negativne interpretacije, ki pogosto spremljajo panične napade.
5. Tehnike dihanja: osredotočanje na dihanje je ključni element čuječnosti. Globoko, počasno dihanje lahko pomaga umiriti živčni sistem in zmanjšati fizične simptome paničnega napada.
6. Sprostitev telesa: čuječnost vključuje osredotočanje na telesne občutke in njihovo sprejemanje, četudi so neprijetni. Tudi sprostitvene tehnike, kot je progresivna mišična relaksacija, lahko zmanjšajo fizične simptome tesnobe.

Praktične tehnike čuječnosti za lajšanje panike

Tehnike čuječnosti za lajšanje panike so številne in preproste za uporabo. Ena od teh je učinkovita tehnika ozemljitve 5-4-3-2-1.

Tehnika vključuje osredotočanje na dani trenutek preko zaznavanja in aktivira vseh pet čutil. Postopek je preprost in zajema osredotočanje na:

• 5 stvari, ki jih vidite: poglejte okoli sebe in naštejte pet stvari, ki jih lahko vidite. To je lahko karkoli, od majhnih predmetov na vaši mizi do stvari, ki jih opazite skozi okno
• 4 stvari, ki jih lahko občutite: osredotočite se na telesne senzacije in naštejte štiri stvari, ki jih lahko občutite. To je lahko občutek vaših nog na tleh, občutek oblačil na koži ali občutek ob dotiku nečesa s prsti rok
• 3 stvari, ki jih lahko slišite: poslušajte in naštejte tri zvoke, ki jih zaznate. To je lahko šum prometa zunaj, ptičje petje ali zvok vašega dihanja
• 2 stvari, ki jih lahko vonjate: poskusite zaznati dva različna vonja v svoji okolici. Če nimate nobenih posebnih vonjav okoli sebe (npr. dišeče sveče ali stekleničke s parfumom), si lahko pomagate z vonjanjem svojih las ali oblačila
• 1 stvar, ki jo lahko okusite: osredotočite se na en okus. Če trenutno nimate ničesar v ustih, si lahko pomagate s pomnjenjem okusa svoje najljubše hrane ali pijače

Čuječnost je zelo koristno orodje za lajšanje simptomov paničnih napadov in drugih anksioznih težav. Redna praksa čuječnosti lahko izboljša splošno počutje, zmanjša raven stresa in poveča sposobnost posameznika za obvladovanje tesnobe. Kombinacija čuječnosti z drugimi metodami, kot je kognitivno-vedenjska obravnava, ki jo izvajajo tudi strokovnjaki Centra za anksioznost, lahko še dodatno poveča njen doprinos k izboljšanju počutja posameznika.

The post Se soočate s paničnimi napadi? Izkoristite moč čuječnosti! appeared first on Center za anksioznost.

The post Strokovnjaki odgovarjajo appeared first on Center za anksioznost.

“Večkrat zapored sem v soboto zjutraj, med sproščenim pitjem kave začutila špikajočo bolečino v spodnjem delu trebuha. Moja prva misel je bila: “Kaj, če je kaj hudo narobe?”, začutila sem pospešeno bitje srca, otežkočeno dihanje in tresavico po vsem telesu. Iz sekunde v sekundo se je moja napetost stopnjevala. Da bi pomirila zaskrbljenost, ki se je sprožila, sem odložila kavo in v roke vzela telefon, kar je v zadnjih letih postala moja ustaljena praksa, ko se pojavi zaskrbljenost v povezavi z zdravjem. V Googlovo iskalno okence sem vpisala “bolečina v trebuhu”. Na zaslonu se je prikazal obsežen nabor rezultatov, med katerimi je bilo tudi kar nekaj forumov. “Najbolje, da preverim izkušnje drugih,” sem pomislila in odprla enega izmed njih. Med številnimi zapiski sem naletela tudi na zgodbo gospe, pri kateri se je trebušna bolečina izkazala za napredovalo obliko raka jajčnikov. V trenutku je moja vznemirjenost narasla do te mere, da sem občutila golo paniko. Strah me je povsem ohromil in nisem mogla razmišljati več o ničemer drugem. “Kaj, če se to dogaja meni?” je kljuvajoče odzvanjalo v moji glavi. Te misli se nisem mogla znebiti.

Kibernetska hipohondrija na pohodu

Zgoraj navedeni primer je opis klasične zgodbe kibernetske hipohondrije. Za kaj pravzaprav gre?

Kibernetska hipohondrija je sodobna oblika anksiozne motnje, ki se je pojavila s širjenjem interneta in širšim dostopom do informacij s področja zdravja, ki niso vedno zanesljive, predvsem pa jih je neobvladljivo veliko, da bi lahko prečesali celoto. Z vstopom na svetovni splet se hitro ujamemo v zanko: čeprav je na njem veliko informacij, so ti podatki kompleksni, pogosto nasprotujoči si in predvsem nenatančni. Vsak lahko na njem objavi, kar mu pade na pamet. Zaradi negotovosti se težko ustavimo pri prvi spletni strani in tako neumorno brskamo dalje. Naši možgani kaj hitro prezrejo pomirjujoče informacije in v svojo obdelavo prevzamejo le tiste za preživetje bolj pomembne – tem bolj negativne, torej. Tako bodo med možnimi vzroki za bolečino v trebuhu spregledali možnost ovulacije, prekomerne količine zraka v črevesju in celo vnetje slepega črevesja ter svojo pozornost uperili v najbolj črn scenarij med boleznimi žensk: rak jajčnikov. Ljudje s kibernetsko hipohondrijo pogosto preživijo dolge ure na spletu, raziskujoč simptome in bolezni, kar vodi do povečanega stresa ter zaskrbljenosti. Za to težavo pogosteje zbolevajo ljudje, ki so tudi sicer bolj nagnjeni k tesnobnim občutkom.

Raziskave kažejo, da je kibernetska hipohondrija vse bolj razširjena, predvsem med mladimi in tistimi, ki imajo že obstoječe anksiozne težave. Statistični podatki kažejo, da velik delež ljudi redno išče zdravstvene informacije na spletu, vendar pa na srečo vsi ne razvijejo kibernetske hipohondrije.

Simptomi in znaki

Med pogoste simptome kibernetske hipohondrije prištevamo:

• prekomerno iskanje informacij o zdravju na spletu;
• pogoste obiske zdravstvenih forumov in spletnih strani z zdravstvenimi informacijami;
• zaskrbljenost zaradi prebranih informacij, ki ni sorazmerna z dejanskim zdravstvenim stanjem;
• prepričanje o obstoju resne bolezni, ki vztraja kljub pomirjujočim zagotovilom zdravnikov;
• iskanje mnenj več zdravnikov zaradi nezaupanja v predhodne diagnoze.

Vpliv na posameznika

Kibernetska hipohondrija vodi v stanje stalne tesnobe in zaskrbljenosti, kar lahko pripelje do zanemarjanja pomembnih področij življenja, kot so delo, družina in družbene aktivnosti. Hipohondričen posameznik se pogosto poslužuje nepotrebnih obiskov zdravnika, tudi samoplačniških pregledov in preiskav, kar lahko povzroči nepotrebne finančne odlive.

Preprečevanje in obvladovanje

Kibernetska hipohondrija je resen pojav, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja posameznika in njegovih bližnjih. Pomembno je, da se ob vse večji uporabi spleta zavedamo tveganj, tudi tistih, ki so povezana s prekomernim iskanjem zdravstvenih informacij. Ne pozabimo, da je brez ustreznega, strokovnega znanja težko kritično oceniti zdravstvene informacije na internetu. Možnost za kritično presojo pada s tem, ko posameznika začnejo preplavljati čustva strahu, groze in panike.

Če menite, da ste se ujeli v past kibernetske hipohondrije, vam svetujemo, da omejite čas iskanja zdravstvenih informacij na spletu, da informacije iščete samo na zanesljivih spletnih mestih ali še bolje, da to prakso povsem opustite. O svojih skrbeh v povezavi z zdravstvenim stanjem se posvetujte z zdravnikom. Skrbi za zdravje je vsekakor bolje zaupati strokovnjaku kot Googlu, kajne? Zaupajte svojemu telesu, razmislite o tehnikah za obvladovanje stresa in ob vztrajanju težav poiščite strokovno pomoč za lajšanje anksioznosti, pri čemer so vam v veliko pomoč lahko tudi strokovnjaki Centra za anksioznost. Čas, ki bi ga namenili mrzličnemu brskanju po spletu, je bolje izkoristiti za sprehod, druženje, branje dobre knjige ali drugo ljubo aktivnost.

The post Ste se ujeli v past kibernetske hipohondrije? appeared first on Center za anksioznost.

Tesnoba (anksioznost) je del normalnega čustvovanja. Opozarja nas na nevarnost in nam s tem pomaga, da se zaščitimo. Zaradi zaščitne vloge tesnobe na primer ne pijemo razkužila in ne skočimo s padalom brez ustreznih varoval. Tesnoba ima torej pomembno, preživetveno funkcijo. Zato ga ni človeka, ki se tu in tam ne bi soočal z njo. Verjemite, doživljajo jo tudi najbolj pogumni!

Tako kot vsaka žalost še ne pomeni depresije, tudi doživljanje anksioznosti ne pomeni vedno anksiozne motnje. Doživljanje le-te pa včasih vendarle prestopi zdrave meje. Poznavanje razlik med anksioznostjo in anksiozno motnjo je pomembno za razumevanje vpliva težav in za ustreznost njihove obravnave. Poglejmo si nekaj razlik v nadaljevanju.

1. Narava pojavov

Anksioznost je običajen in pogosto zdrav odziv na stres ali nevarne situacije. Kot že omenjeno, vsi ljudje občasno, za krajši čas doživljamo anksiozne občutke. Anksioznost se pojavi v specifičnih situacijah in običajno izgine, ko neugodna situacija mine. Pomaga nam pripraviti se na izzive, na primer pred izpitom ali pomembnim dogodkom. Za razliko od običajne anksioznosti pa so anksiozne motnje medicinsko prepoznane duševne motnje, ki vključujejo pretirano ali neobvladljivo anksioznost. Anksiozna motnja traja dlje časa in lahko močno ovira vsakdanje življenje. Značilna je nesorazmernost med neugodjem, ki ga posameznik doživlja, in dejansko situacijo oz. nevarnostjo le-te.

2. Simptomi

Anksioznost in anksiozno motnjo lahko prepoznamo po pospešenem bitju srca, potenju, tresenju in občutku napetosti, otežkočenem dihanju, pojavljajo se lahko občutki skrbi, nervoza in strah pred določenimi situacijami ter nekateri drugi simptomi in znaki. Simptomi anksioznosti so začasni in izginejo, ko stresna situacija mine, medtem ko so pri anksioznih motnjah prisotni dlje časa. Motnjo pogosto spremljajo kronična utrujenost, težave s spanjem ali prebavo, stalna in pretirana skrb, občutek usodnosti, težave s koncentracijo in razdražjivost. Simptomi anksiozne motnje trajajo več mesecev ali let in so bolj ali manj ves čas prisotni, navadno brez obstoja dejanskih groženj ali nevarnosti.

3. Vrste

Anksioznost je povezana z določenimi dogodki ali okoliščinami, kot so izpiti, javni nastopi ali zdravstvene preiskave, njena narava je situacijska, kar pa ne velja za anksiozne motnje. Med anksiozne motnje, ki se običajno pojavljajo med odraslimi, se uvrščajo:

• generalizirana anksiozna motnja: kronična, pretirana skrb glede različnih področij življenja;
• panična motnja: ponavljajoči se napadi panike z intenzivnimi fizičnimi simptomi in pogosto prisotnim strahom pred ponovitvijo napada. Pogost zaplet panične motnje je agorafobija – strah pred tem, da bi nekje ostali ujeti;
• socialna anksiozna motnja: močan strah pred interakcijami z drugimi ljudmi, običajno s prisotnim strahom pred osramotitvijo, pred delom ali nastopanjem pred drugimi;
• specifične fobije: intenziven strah pred določenimi predmeti, živimi ali domišljijskimi bitji ali situacijami;
• obsesivno-kompulzivna motnja: ponavljajoče se misli (obsesije) in vedenja (kompulzije), za katere oseba čuti, da jih mora izvajati. S tem za kratek čas olajša anksioznost, na dolgi rok pa jo vzdržuje.

4. Vpliv na vsakdanje življenje

Anksioznost običajno ne bistveno ovira vsakodnevnega delovanja, posameznik lahko kljub anksioznosti nadaljuje z ustaljenimi dejavnostmi. Anksiozna motnja pa navadno močno omejuje zmožnost posameznika za normalno delovanje. Velikokrat vodi v izogibanje situacijam, v katerih posameznik doživlja oz. je občutil stopnjevanje tesnobe, in v socialno izolacijo, težave pri delu ali v šoli.

5. Zdravljenje

Tehnike za obvladovanje stresa, vključujoč sprostitvene tehnike, telesna vadba, zdrava prehrana in ustrezna mera počitka navadno ponudijo dovoljšno podporo za povrnitev dobrega počutja pri akutnem doživljanju anksioznosti. Včasih lahko pomaga kratkotrajno svetovanje ali pogovor s prijatelji in družino. Zdravljenje z zdravili ni potrebno. Naštete aktivnosti pa običajno niso dovolj za reševanje težav, povezanih z anksiozno motnjo. Za bolj učinkovito za lajšanje anksioznih motenj se je izkazala kognitivno-vedenjska vrsta psihoterapije (KVT/VKT), ki vodi k prepoznavanju in spreminjanju iracionalnih prepričanj ter vključuje terapijo s postopnim izpostavljanjem situacijam, ki stopnjujejo posameznikovo anksioznost. Medikamentozno zdravljenje lahko vključuje uporabo pomirjeval, antidepresivov, včasih tudi stabilizatorjev razpoloženja, pri motnjah spanja lahko zdravnik pacientu za krajši čas predpiše tudi uporabo uspaval. Anksiozne motnje zahtevajo premišljen in dolgoročen načrt zdravljenja, ki vključuje redne terapevtske seanse, po potrebi zdravljenje z zdravili in spremljanje posameznika.

6. Diagnoza

Ljudje, ki doživljajo prehodno stanje anksioznosti, lahko sami prepoznajo anksiozne občutke in se jih naučijo obvladovati. Diagnosticiranje ni potrebno. Pri anksioznih motnjah pa se postavi strokovna diagnoza, pri kateri se opredeli vrsto anksiozne motnje. Diagnozo postavi zdravnik, specialist psihiater, ali klinični psiholog.

Razumevanje omenjenih razlik je ključnega pomena za ustrezno obravnavo in pomoč posameznikom, ki se spopadajo s težavami z anksioznostjo. Če se tudi sami soočate s hudo tesnobo, morda celo brezupom in si težko predstavljate, da bi še kdaj lahko bilo bolje, vedite, da niste sami in da je obremenjujoče anksiozne občutke mogoče obvladovati. Če menite, da so težave prestopile zdrave meje in močno posegajo v vaše počutje ter vsakodnevno delovanje, ne odlašajte z iskanjem strokovne pomoči. Pri tem vam svojo roko lahko ponudijo strokovnjaki Centra za anksioznost. Ne pozabite, iskanje pomoči ni znak šibkosti, temveč poguma in odločitve za kakovostno življenje.

The post Anksioznost ali anksiozna motnja – kako prepoznati razliko appeared first on Center za anksioznost.