Kaj je anksioznost?
Anksioznost (tesnoba) je neprijetno čustvo, ki ga navadno spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne tistim, ki se pojavljajo ob običajnem odzivu na stres. Beseda anksioznost izvira iz lat. besede angere, kar pomeni daviti, dušiti se. Občutek dušenja ali stiskanja v grlu ali prsih je eden najpogostejših simptomov anksioznosti. Anksioznost se lahko pojavi postopoma ali nenadno, traja lahko le nekaj minut ali več tednov, lahko je komaj zaznavna ali pa sproža intenzivne simptome.
Anksioznost se odraža na telesu, duševnosti in vedenju posameznika
Tesnoba pušča svoj pečat na duševnosti (zaznamuje razmišljanje, pozornost, koncentracijo in čustvovanje). Odraža se tudi na človekovem telesu in v vedenju.
Anksioznost nikomur ni tuja
Strah in tesnoba sta del normalnega čustvovanja. Opozarjata nas na nevarnost in nam s tem pomagata, da se zaščitimo. To je pomembno varovalno sredstvo, ki nam ga je podarila narava. Strah in tesnoba sta torej naša varovalka. Zaradi njiju npr. ne skočimo pred avtomobil ali se ne poženemo z visoke stolpnice. Ohranjata nas pri življenju. Anksiozni občutki se zato tu in tam za kratek čas pojavljajo vsakomur. Normalno minejo sami od sebe.
Kje v zgodbi o anksioznosti nastopi težava?
Težava nastopi, ko zaradi strahu prenehamo z izvajanjem aktivnosti, ki so za nas potrebne in pomembne, ko strah posega v naše odnose, akademske in profesionalne uspehe ali v načrtovanje prihodnosti. Če je tesnoba tako močna ali se pojavlja tako pogosto, da nas prične ovirati pri vsakodnevnih aktivnostih; če vztraja, tudi ko nevarnosti ni (več) ali je grožnja majhna; če težav kljub trudu, da bi jih ublažili, ne moremo nadzorovati (in tesnoba prične nadzorovati nas), pravimo, da gre za bolezensko obliko tesnobe (t. i. anksiozno motnjo).
Primeri normalne tesnobe:
- Pred pomembnim nastopom občutim nelagodje, a verjamem vase.
- Ob večurnem zastoju na avtocesti me prične skrbeti, da mi bo zmanjkalo bencina.
- Ob spoznavanju novih ljudi občutim rahlo napetost.
- Če zaznam sumljivo spremembo na svojem telesu, občutim strah, ki po ugodnem mnenju zdravnika mine.
- Ob večjem pojavu okužb si po prihodu iz trgovine umijem roke.
Primeri bolezenske tesnobe:
- Več tednov pred nastopom ne spim, saj razmišljam, da se bom osmešila.
- Ob večurnem zastoju na avtocesti ob misli, da mi bo zmanjkalo bencina, doživim več paničnih napadov.
- Zaradi hudega sramu se izogibam stikom z novimi ljudmi.
- Zaradi strahu pred boleznijo se ves čas samopregledujem in skoraj vsakomesečno obiščem zdravnika.
- Zaradi neprestane zaskrbljenosti glede okužb si vsak dan vsaj štiridesetkrat umijem roke.
Za anksiozno motnjo je značilno doživljanje alarmov, ki so lažni, pretirani in nesmiselni. Razvije se strah pred lastnimi telesnimi reakcijami. Posameznik se ujame v začaran krog iracionalnih misli, neprijetnih čustev in telesnih občutkov. Simptomi se pogosto s časom krepijo in vedno bolj posegajo v posameznikovo življenje. Ta postaja ujetnik lastnih strahov. Kakovost življenja močno upade.
Anksiozne motnje so skupen izraz za več različnih vrst motenj
Pojem anksiozne motnje zajema več različnih vrst motenj, za katere je značilno stalno in nekonstruktivno razmišljanje (katastrofiziranje, ruminiranje, prerokovanje prihodnosti), neprijeten telesni odziv (napetost mišic, potenje, tresenje rok, razbijanje srca, pospešeno dihanje ipd.), čustva tesnobe (ki lahko pripeljejo do občutenja napetosti, groze ter panike) in težnja po izogibanju strah vzbujajočim situacijam oz. razvoj drugih strategij za obvladovanje neprijetnih doživljanj (npr. pitje alkohola, kompulzije ipd.). Različne vrste anksioznih motenj so:
GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA (GAM): “Ves čas sem zaskrbljena zaradi dogajanja doma ali v službi.”
Med vsemi anksioznimi motnjami je generalizirana anksiozna motnja najpogostejša. Gre za pretirano zaskrbljenost zaradi vsakdanjih stvari, ki so nam pomembne (npr. za službo, družino, zdravje, akademski uspeh, denar, prijateljstvo ipd.). Posameznik v vsaki situaciji pričakuje najslabši izid, precenjuje nevarnost in podcenjuje svoje zmožnosti za reševanje težav. Pojavlja se dvom vase. Motnjo spremljajo negativne misli, telesni simptomi tesnobe, slaba koncentracija, razdražljivost, napetost in nelagodje.
LOČITVENA TESNOBA: “Ne želim se ločiti od mamice.”
Ločitvena tesnoba je strah pred tem, da bi bili ločeni od ljudi, ki so nam blizu. Pogosta je med mlajšimi otroci. Od konca prvega leta življenja pa do dveh let in pol otrokove starosti je tesnoba ob ločitvi od bližnje osebe, največkrat matere, povsem običajna. Nenormalne oblike ločitvene tesnobe se pojavljajo kasneje, tudi ob povsem običajnem ločevanju. Otrok lahko postane nemiren, prestrašen, jezen, nesproščen, se zapre vase, izraža strah pred izgubo bližnje osebe in se v njeni odsotnosti ne zmore posvetiti običajnim dejavnostim. Tesnobo lahko sproža že samo razmišljanje o ločitvi. Pogosto se osebi, ki trpi za ločitveno tesnobo, pojavljajo predstave, da se bo po ločitvi od ljubljene osebe zgodilo nekaj hudega.
AGORAFOBIJA: “Strah me je, da bi ostala ujeta, zato se izogibam nakupovalnim središčem.”
Agorafobija je močan strah pred tem, da bi ostali ujeti. Zaradi tega se posamezniki izogibajo situacijam, iz katerih ne bi mogli takoj pobegniti, ter se bojijo krajev, kjer ne bi dobili takojšnje pomoči, če bi jo potrebovali. Navadno se agorafobija pojavi v odraslosti. Je pogosta sopotnica panične motnje. Osebe skrbi, da bi doživele panični napad, bruhale ali dobile drisko v javnosti. Navadno se agorafobija začne z enim samim strahom (npr. pred množicami ali potovanji), ob napredovanju težav pa se lahko zgodi, da se oseba boji celo zapustiti svoj dom.
PANIČNA MOTNJA: “Pogosto doživljam napade panike.”
Panična motnja zajema občutenje izjemno hudega strahu in anksioznosti v povezavi z doživljanjem paničnih napadov. Ti navadno trajajo prb. deset minut. Ker so telesni simptomi paničnega napada tako siloviti, se ob njih pogosto pojavi strah pred smrtjo. Simptomi zajemajo pospešen in nereden srčni utrip, razbijanje srca, potenje, občutek dušenja, vrtoglavice, bolečine v prsih, občutek odmaknjenosti, mravljinčenje in slabost. Oseba lahko razmišlja o tem, da bo znorela ali popolnoma izgubila nadzor. Simptomi se krepijo z napačno interpretacijo pomena telesnega dogajanja. Večina razvije strah pred ponovitvijo napada. O panični motnji govorimo, ko posameznik doživi vsaj dva nepričakovana panična napada, ki jima sledi najmanj mesec dni strahu pred novim napadom, izgubo nadzora ali zdravega razuma.
SPECIFIČNE FOBIJE: “Samo ob misli na kače mi je slabo.”
Specifične fobije so močan strah pred določenimi situacijami, subjekti oz. objekti. Mnogo strahov je del človeške narave (npr. strah pred kačami, tujci, višino, temo, odprtimi prostori in pogledom na kri). Strah namreč poganja previdnost in povečuje možnost preživetja. Pa vendar je intenziven strah pred zgoraj omenjenim dandanes v običajnih razmerah navadno odveč, saj se moč strahu ne sovpada z realnostjo grožnje. Posameznik, ki trpi zaradi katere od specifičnih fobij, se izogiba strah vzbujajočim situacijam, kljub zavedanju neutemeljenosti strahu.
OBSESIVNO-KOMPULZIVNA MOTNJA (OKM): “Preden odidem od doma vedno vsaj petkrat preverim, če je plin ugasnjen.”
Obsesivno-kompulzivno motnjo zaznamujejo ponavljajoče se misli, impulzi ali podobe (t. i. obsesije), ki sprožajo potrebo po določenih vedenjih (t. i. kompulzijah). Namen kompulzij je zmanjšanje tesnobe ob pojavu neprijetnih, obsesivnih misli. Te se vedno znova vsiljujejo, kljub trudu osebe, da bi jih ustavila. Kompulzivna vedenja so nepotrebna in olajšajo tesnobnost za kratek čas, dolgoročno pa težave vzdržujejo. Pogoste obsesije so npr. strah pred okužbo, ki jim sledi pretirano umivanje ali razkuževanje rok; nelagodje, če stvari niso zložene na točno določen način, čemur sledi nesmiselno urejanje ipd.
Kaj sproži in vzdržuje pojav anksiozne motnje?
Veliko dejavnikov lahko vodi v pojav anksiozne motnje. Pri nastanku le-te je dobro razlikovati med dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj nagnjena k razvoju anksioznih motenj, sprožilnimi dejavniki in dejavniki, ki anksiozne motnje vzdržujejo.
K razvoju anksiozne motnje so bolj nagnjeni posamezniki z družinsko obremenjenostjo in določenimi osebnostnimi lastnostmi, kot so perfekcionizem, pretirana potreba po kontroli, velika potreba po varnosti in podcenjevanje lastnih sposobnosti za reševanje težav.
Anksiozne motnje lahko sprožijo različni neprijetni dogodki (npr. izguba službe ali bližnje osebe, nesreča, ločitev, finančne težave ipd.), bolezni ali poškodbe in osamljenost.
K vzdrževanju anksiozne motnje pripomorejo izogibalno vedenje, kompulzije, nezaupanje vase ali v možnost rešitve, nekakovostni medosebni odnosi, težave na delovnem mestu, iskanje hitrih rešitev in uporaba drugih nekonstruktivnih strategij za lajšanje anksioznih občutkov (npr. uživanje psihoaktivnih snovi).
K razvoju anksiozne motnje so bolj nagnjeni posamezniki z družinsko obremenjenostjo in določenimi osebnostnimi lastnostmi, kot so perfekcionizem, pretirana potreba po kontroli, velika potreba po varnosti in podcenjevanje lastnih sposobnosti za reševanje težav.
Anksiozne motnje lahko sprožijo različni neprijetni dogodki (npr. izguba službe ali bližnje osebe, nesreča, ločitev, finančne težave ipd.), bolezni ali poškodbe in osamljenost.
K vzdrževanju anksiozne motnje pripomorejo izogibalno vedenje, kompulzije, nezaupanje vase ali v možnost rešitve, nekakovostni medosebni odnosi, težave na delovnem mestu, iskanje hitrih rešitev in uporaba drugih nekonstruktivnih strategij za lajšanje anksioznih občutkov (npr. uživanje psihoaktivnih snovi).
Kakšen je davek življenja z anksioznostjo?
Anksioznost zmanjšuje delovno storilnost, povečuje odsotnost z dela in otežuje koncentracijo.
Je finančno obremenjujoča.
Pušča posledice na medosebnih odnosih.
Močno poveča tveganje za pojav bolezni, kot so rak, srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen idr.
Anksioznost preprečuje, da bi zdravo, dolgo, polno in produktivno živeli!
Ali se anksiozni motnji lahko pridruži depresija?
Tesnoba in depresija sta pogosto prepleteni. Posameznika lahko zasleduje tesnoba ali ga bremeni depresija, lahko pa kar oboje hkrati. Anksiozni motnji se depresija pridruži v prb. 50 % primerov, kar anksioznost dodatno zaplete. Depresija je bolezen, pri kateri je porušeno ravnovesje nekaterih kemičnih prenašalcev v delu možganov, ki skrbijo za razpoloženje. Depresija ne izbira – prizadene mlade in starejše, moške in ženske, bolj in manj izobražene itd. Pogostejša je med ženskami. O depresiji govorimo, ko je posameznikovo razpoloženje več kot dva tedna vsakodnevno izrazito negativno (žalostno) ali če se v tem času močno zmanjša njegovo zadovoljstvo ter interes za aktivnosti, ki so ga v preteklosti zadovoljevale. Za diagnozo depresije morajo biti prisotni tudi drugi simptomi. Znaki in simptomi depresije so še: občutki nevrednosti, izguba smisla, razmišljanje o smrti, otopelost, občutki krivde in nemoči, utrujenost, pomanjkanje teka, socialna izolacija, jokavost, slaba skrb zase, nespečnost, motnje spomina in pozornosti ter upad želje po spolnosti. Dobra novica je, da tako anksioznost kot depresijo lahko obvladujemo.
Ko anksiozna motnja prizadene otroka ali mladostnika
Otrokovo čustvovanje in izražanje čustev je močno odvisno od razvojnega obdobja, v katerem se nahaja, njegovega značaja, izkušenj in okolja, v katerem biva. Čustvene stiske, vključujoč hujše oblike anksioznosti, se pri otroku pogosto izražajo z znaki in simptomi fizičnih težav. V otroški dobi so pogoste oblike anksioznih motenj ločitvena tesnoba in specifične fobije (npr. pred pošastmi ali določenimi živalmi), pri starejših otrocih se pogosto pojavljata socialna anksioznost ter fobija pred šolo. Pojavita se lahko tudi generalizirana anksiozna motnja in obsesivno-kompulzivna motnja, redkeje pa se pri otroku razvijejo agorafobija, panična motnja ter post-travmatska stresna motnja. Anksioznost pri otroku lahko prepoznamo po ponavljajočih se telesnih zdravstvenih težavah brez odkritega organskega vzroka, po nemiru, preplašenosti, izogibanju okoliščinam, ki jih otrok povezuje s strahom, po raztresenosti, razdražljivosti, motnjah spanja, morečih sanjah, podoživljanju travmatičnega dogodka, pa tudi po pretiranem oklepanju odraslih in jokavosti.
Biti bližnji osebi z anksiozno motnjo
Prisotnost anksioznosti močno vpliva na kakovost odnosov. V takšnih odnosih je včasih zelo težko. Odnos z anksiozno osebo je lahko poln negotovosti in konfliktov. V kolikor sumite, da vaš prijatelj, sodelavec, partner ali sorodnik trpi za anksiozno motnjo, si vzemite čas zanj, bodite ob njem. Poskusite ostati umirjeni. Osebi postavljajte odprta vprašanja, tudi glede tesnobnih občutkov, če si želi pogovora o teh. Ob pojavu hude tesnobe lahko trpečo osebo stisnete k sebi, če vam to dovoli. Zagotovite ji, da boste ostali ob njej. Ne poglabljajte njene negotovosti namerno, zagotovite ji občutek varnosti. Izogibajte se obsojanju. Če menite, da ljubljena oseba potrebuje strokovno pomoč, jo lahko vprašate, ali je tudi sama že razmišljala o tem. Svojega mnenja ne vsiljujte. V kolikor čutite potrebo po usmeritvah, se na strokovnjaka lahko obrnete tudi sami.
Ali obstaja čudežna tabletka za povrnitev dobrega počutja?
Čudežna tabletka zoper anksioznost ne obstaja. Četudi zdravila, kot so antidepresivi, anksiolitiki in uspavala, lahko predstavljajo pomemben del procesa zdravljenja, težav ne odpravijo. Zdravljenje z zdravili se priporoča za obvladovanje hudih oblik anksioznih motenj, ko posameznik brez biološke podpore ne zmore premagovati težav in uspešno sodelovati v drugih načinih zdravljenja (psihosocialna pomoč, psihoterapija). Zdravila predpiše zdravnik (spec. psihiater ali osebni zdravnik), potrebno je jemanje v skladu s prejetimi navodili.
Antidepresivi
Antidepresivi se uporabljajo za dolgotrajnejše anksiozne motnje. Ne povzročajo odvisnosti in nanje posameznik ne razvije tolerance. Polni učinek zdravila se navadno pojavi po treh do šestih tednih od pričetka jemanja.
Anksiolitiki in uspavala
Anksiolitiki in uspavala delujejo nekaj ur in zmanjšujejo vzdraženost možganov. Predpisujejo se na začetku zdravljenja z namenom lajšanja hude tesnobe in vznemirjenosti ob uvajanju antidepresivov. Niso namenjeni dolgotrajnemu uživanju, saj pri njih obstaja velika nevarnost razvoja odvisnosti in tolerance. Odsvetuje se redno jemanje dlje kot mesec dni.
Če se soočate z anksiozno motnjo, vedite, da niste sami
Število oseb z anksiozno motnjo že desetletja narašča. Porast je še posebej opaziti od pričetka epidemije COVID-19. Anksiozna motnja je med duševnimi motnjami najpogostejša. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje se glede na trajanje in intenziteto.
V izkušnji anksiozne motnje niste sami!
Kaj lahko storite za zmanjšanje tesnobnih občutkov?
Za lajšanje težav z anksioznostjo lahko veliko naredite sami:
- privoščite si redno sprostitev (s sprehodom v naravi, sproščujočo kopeljo ali z uporabo katere od sprostitvenih tehnik),
- poskrbite za uravnoteženo prehrano,
- redno se gibajte, predvsem na svežem zraku,
- poskrbite za kakovosten spanec,
- bodite čim bolj čuječi,
- bodite sočutni do sebe,
- postopno se izpostavljajte viru vašega strahu,
- vzpostavljajte in vzdržujte kakovostne medosebne stike.
Kdaj je smiselno poiskati strokovno pomoč?
Strokovna pomoč v obliki obiska psihiatra, psihosocialnega svetovalca ali psihoterapevta je smiselna, če je tesnoba zelo močna ali se pojavlja pogosto, vas ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, vztraja kljub odsotnosti nevarnosti in trudu, da bi jo samostojno ublažili (npr. s sproščanjem, zdravim načinom življenja ipd.).
Kaj lahko pričakujete od psihosocialne obravnave anksioznosti?
Psihosocialni svetovalec ali psihoterapevt vam lahko pomaga razumeti naravo težav, s katerimi se soočate, in odkriti dejavnike v ozadju vašega stanja. Strokovnjak vas lahko podpre pri tem, da se z anksioznostjo in pridruženimi težavami pričnete soočati konstruktivno. V varnem in zaupnem odnosu boste krepili svoje vire moči za soočanje z neljubim dogajanjem. Po potrebi boste postopoma spreminjali vaše vzorce razmišljanja, čustvovanja in vedenja. S strokovno pomočjo boste dosegli hitrejše olajšanje in pridobili pomembna orodja za lažje soočanje s podobnimi težavami v prihodnje. Zgodnja obravnava omogoča boljše in hitrejše rezultate.
Uporabljeni viri:
Dernovšek, M. Zvezdana. 2012. Ko te strese stres : kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: IVZ.
Dernovšek, M. Zvezdana, Tančič G., Alenka in Nataša S. Kobe. 2019. Podpora pri spoprijemanju s tesnobo : priročnik za vodje. Ljubljana: NIJZ.
Dernovšek, M. Zvezdana, Šprah, Lilijana in Duška K. Hočevar. 2020. Stres in anksioznost. Ljubljana: Založba ZRC.
Elliot, Charles H. in Laura L. Smith. 2014. Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana: Pasadena.
Galanti, Regine. 2021. Obvladovanje tesnobe za najstnike. Izola: Vita.
McMahon, Gladeana. 2010. Adijo, tesnoba! Priročnik za samopomoč. Radovljica: Didakta.
Puliafico, C. Anthony in Joanna A. Robin. 2020. OKM: Delovni zvezek za otroke. Ljubljana: Chiara.
Žmuc Tomori, Martina, Kladnik, Tone in Miha Kramli. 2010. Tukaj sem. Solkan: Zavod 7.
Dernovšek, M. Zvezdana. 2012. Ko te strese stres : kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: IVZ.
Dernovšek, M. Zvezdana, Tančič G., Alenka in Nataša S. Kobe. 2019. Podpora pri spoprijemanju s tesnobo : priročnik za vodje. Ljubljana: NIJZ.
Dernovšek, M. Zvezdana, Šprah, Lilijana in Duška K. Hočevar. 2020. Stres in anksioznost. Ljubljana: Založba ZRC.
Elliot, Charles H. in Laura L. Smith. 2014. Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana: Pasadena.
Galanti, Regine. 2021. Obvladovanje tesnobe za najstnike. Izola: Vita.
McMahon, Gladeana. 2010. Adijo, tesnoba! Priročnik za samopomoč. Radovljica: Didakta.
Puliafico, C. Anthony in Joanna A. Robin. 2020. OKM: Delovni zvezek za otroke. Ljubljana: Chiara.
Žmuc Tomori, Martina, Kladnik, Tone in Miha Kramli. 2010. Tukaj sem. Solkan: Zavod 7.