Prispevki

Vabljeni k poslušanju radijskega intervjuja na Radiu Slovenija Tesnoba nam lahko ukrade življenje ali nas nauči, kako resnično živeti. V prispevku boste izvedeli, kaj je anksioznost, kako se kaže, kaj lahko ob težavah z anksioznostjo naredimo sami, ali je psihološka obravnava lahko v pomoč, ali je smiselno jemati zdravila in če, v katerih primerih, kaj je v soočanju s tesnobo lahko dobrega ter še marsikaj.

Kako dobro poznate tesnobo?

Spoznajte tri tipične misli, ki se pojavljajo pri ljudeh z anksioznostjo, ter razloge, zakaj so tako prepričljive. Izvedite, kako takšne misli vplivajo na vsakdan, odnose in samozavest ter kako se z njimi lahko konstruktivno soočimo.

"Nihče ne vidi, kako se počutim. Nasmehnem se, delujem mirno, a znotraj me duši tesnoba." To je zgodba mnogih, ki živijo z anksioznostjo – tiho, pogumno, vsak dan.
Anksioznost pogosto ostaja nevidna, a je še kako resnična. Spoznajte, kaj se dogaja v umu in telesu, zakaj o tem še vedno molčimo ter kako lahko začnete zdraviti sebe z razumevanjem, ne sramom.

Disociacija je nezaveden način spopadanja s travmatično situacijo ali negativnimi mislimi in simptom, ki je pogosto povezan z anksioznostjo. Katere so značilnosti disociacije, kako pogosta je, kakšna je pravzaprav povezava med anksioznostjo in disociacijo, kateri so simptomi disociacije in kako si ob njej lahko pomagamo? O vsem tem in še marsičem v svežem prispevku.

Razumevanje razlik med natančnostjo, perfekcionizmom in obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM) je ključno za ohranjanje duševnega zdravja in dobrega počutja. Medtem ko sta natančnost in prilagodljiv perfekcionizem lahko vrlini, neprilagodljiv perfekcionizem in OKM zahtevata večjo pozornost in strokovno podporo. Kako ločiti natančnost, perfekcionizem in OKM?

Anksioznost je kompleksen preplet misli, občutkov in telesnih reakcij, ki lahko posamezniku popolnoma ohromijo življenje. Besedo lahko slišimo vse pogosteje. Ali gre morda celo za skrito epidemijo sodobnega časa?

Tesnoba je pogosto psihološko stanje, ki lahko vpliva na vsakdanje življenje. Medtem ko se veliko ljudi osredotoča na tehnike sproščanja, gibanje in psihološko pomoč, je pomembno vedeti, da ima tudi prehrana ključno vlogo pri obvladovanju tesnobe. Prehrana ima močan vpliv na naše duševno stanje, zato je pomembno, da izbiramo živila, ki podpirajo naše zdravje in dobro počutje. V prispevku preberite, katerim štirim živilom se je bolje izogniti, če se soočate s tesnobo.

Tesnoba je del človeške izkušnje in se lahko pojavi pri vsakomur, vendar dolgotrajne in intenzivne težave s tesnobo pogosto nakazujejo na globlje psihološke, biološke ali okoljske dejavnike. Kaj lahko tesnoba razkriva o vas, lahko odkrijete v prispevku.

Pretirana zaskrbljenost ali anksioznost lahko močno vpliva na zdravje starša in otroka, tako med nosečnostjo kot po rojstvu. Rek “jabolko ne pade daleč od drevesa” na žalost pogosto velja tudi za anksiozne vzorce razmišljanja, čustvovanja in odzivanja. Pa vendarle je vpliv anksioznosti staršev kompleksen in vpet med številne dejavnike. O njih, o vplivu anksioznosti starša na razvijajoče se otrokove možgane in o tem, kaj narediti, da bi preprečili ali zmanjšali negativen vpliv na otroka, si lahko preberete v prispevku.

Panični napad je nenaden izbruh intenzivnega strahu ali nelagodja, ki doseže vrhunec v nekaj minutah in vključuje različne fizične ter psihološke simptome, ki lahko posameznika močno obremenijo. Vabljeni, da v prispevku spoznate, v čem je razlika med paničnim napadom in panično motnjo, preberete nekaj pomirjujočih dejstev o paničnih napadih in se naučite, kako izkoristiti moč čuječnosti (mindfulnessa) za konstruktivnejše soočanje s stresom, anksioznostjo in paničnimi napadi ter za zmanjšanje tveganj za ponovitev le-teh.

Tesnoba (anksioznost) je del normalnega čustvovanja. Opozarja nas na nevarnost in nam s tem pomaga, da se zaščitimo. Tesnoba ima  pomembno, preživetveno funkcijo. Zato ga ni človeka, ki se tu in tam ne bi soočal z njo. Doživljajo jo tudi najbolj pogumni! Tako kot vsaka žalost še ne pomeni depresije, tudi doživljanje anksioznosti ne pomeni vedno anksiozne motnje. Doživljanje le-te pa včasih vendarle prestopi zdrave meje. Poznavanje razlik med anksioznostjo in anksiozno motnjo je pomembno za razumevanje vpliva težav in za ustreznost njihove obravnave.

Vabljeni k prebiranju zgodbe, objavljene v reviji Ona, o tem, kako se je akuten strah razvil v hudo hipohondrijo. Huda in dalj časa trajajoča anksioznost ni nič drugega kot le klic duše po spremembi, po ravnovesju. Če si tesnobo dovolimo občutiti, ji dati v sebi prostor, namesto da bi od nje bežali, in če prisluhnemo njenemu sporočilu, je lahko neprecenljiva spodbuda k polnemu življenju, glasnik osebne rasti.

Kibernetska hipohondrija je sodobna oblika anksiozne motnje, ki se je pojavila s širjenjem interneta in širšim dostopom do informacij s področja zdravja, ki niso vedno zanesljive, predvsem pa jih je neobvladljivo veliko, da bi lahko prečesali celoto. Z vstopom na svetovni splet se hitro ujamemo v zanko: čeprav je na njem veliko informacij, so ti podatki kompleksni, pogosto nasprotujoči si in predvsem nenatančni. Vabljeni, da v prispevku spoznate naravo te motnje, simptome in znake, vpliv na posameznika ter kako kibernetsko hipohondrijo preprečevati in obvladovati.

Vabljeni k poslušanju radijskega intervjuja na Radiu Robin Kako pogledati strahu v oči. V njem je Daša Cek Stepančič, ustanoviteljica Centra za anksioznost, osvetlila življenje s tesnobo, vključujoč lastno izkušnjo, iz katere jasno odmeva sporočilo: tesnoba nam lahko ukrade življenje ali nas nauči, kako resnično živeti!

V naš e-nabiralnik pogosto zaidejo vprašanja, namenjena strokovnjakom našega Centra, ki jih v anonimni obliki objavljamo tudi na socialnih omrežjih Anksioznost.si. S klikom na "Beri dalje" boste našli nabor prejetih vprašanj in odgovore nanje. V kolikor imate tudi sami vprašanje, ne oklevajte in nam pišite na: info@centerzaanksioznost.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaše sporočilo!