Besedo anksioznost lahko slišimo vse pogosteje, a jo pogosto zamenjujemo z vsakodnevnim stresom ali preprosto “slabim dnem”. Pa vendar se za tem pojmom skriva mnogo več – kompleksen preplet misli, občutkov in telesnih reakcij, ki lahko posamezniku popolnoma ohromijo življenje.

Če ste se kdaj spraševali, zakaj se vaš um zdi ujet v neskončno spiralo skrbi ali zakaj vas neprijetno tišči v prsih, ko želite le izpolniti vsakdanjo nalogo, verjemite, niste sami. Anksioznost je danes ena najpogostejših duševnih težav, ki po ocenah prizadene več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu. Lahko bi rekli, da gre za skrito epidemijo sodobnega časa.

Kaj sploh je anksioznost?

Na najosnovnejši ravni je anksioznost naravna reakcija na nevarnost. Evolucijsko gledano je bila naša zaveznica – opozorila nas je na grozečo nevarnost in sprožila odziv “boj ali beg”. Toda v sodobnem svetu, kjer nas ne preganjajo divje zveri, se naš notranji alarm pogosto sproži zaradi stresnih situacij, ki niso nujno življenjsko nevarne: rok oddaje projekta, razgovor za delo, nastop pred sodelavci ali celo obisk trgovskega centra.

Ko anksioznost preseže meje koristnega opozorila in začne ovirati vsakdanje življenje, govorimo o anksiozni motnji. Ta se lahko izraža na različne načine, zato poznamo več oblik anksioznih motenj, od generalizirane anksiozne motnje (GAM), socialne anksioznosti, paničnih napadov pa do specifičnih fobij. Več o teh si lahko preberete tukaj.

Kako prepoznati anksioznost?

Simptomi anksioznosti se lahko pojavijo na fizični, mentalni in vedenjski ravni. Med najpogostejšimi so:

  • Fizični znaki: pospešen srčni utrip, znojenje, tresenje, napetost v mišicah, oteženo dihanje, tiščanje v prsnem košu.
  • Misli: obsesivne skrbi, nenehno premlevanje, katastrofično razmišljanje oz. “občutek”, da se bo zgodilo ali se dogaja nekaj strašnega.
  • Vedenjski znaki: izogibanje določenim situacijam, pretirano iskanje potrditve ali nenehno preverjanje, ali je vse v redu.

Zakaj je tako pomembno govoriti o anksioznosti?

Ena največjih ovir pri soočanju z anksioznostjo je stigma. Mnogo ljudi svoje težave skriva, ker jih je strah, da bodo obsojani kot šibki, pretirani ali celo “nesposobni”, kar je daleč stran od realnosti. Resnica je namreč ravno nasprotna – priznati, da potrebujemo pomoč, je prvi korak k olajšanju težav.

Prav zato je ključno, da odpremo pogovor o anksioznosti – da normaliziramo izkušnjo, ki je veliko bolj pogosta, kot si mislimo. Ko o svoji izkušnji zaupamo drugim, navadno ugotovimo, da v njej nismo sami – da se s stiskami soočajo tudi drugi. Poleg tega obstajajo učinkovite metode zdravljenja, od kognitivno-vedenjske obravnave in različnih oblik samopomoči pa do uporabe zdravil, ki jih predpiše osebni zdravnik ali psihiater.

Če se prepoznate v zgornjem opisu ali poznate koga, ki bi se lahko boril z anksioznostjo, naredite prvi korak. Poiščite dodatne koristne informacije, nasvete strokovnjakov in zgodbe ljudi, ki so premagali to nevidno bitko. Ne dovolite, da vam anksioznost ukrade trenutke zadovoljstva in miru. Prvi korak se začne z odločitvijo, da želite izboljšati svoje življenje. Pri premagovanju anksioznosti so vam v veliko podporo lahko tudi strokovnjaki Centra za anksioznost.