Utrujenost, pomanjkanje energije, slabša koncentracija, motnje spanja, notranji nemir, tesnoba ali potrtost so lahko povezani s psihološkimi obremenitvami. Včasih pa imajo podobne simptome tudi telesna stanja.

Zato je pri novih, izrazitih ali dolgotrajnih težavah smiselno pogledati širšo sliko. Psihološki vzroki in telesni dejavniki se namreč ne izključujejo – lahko se med seboj prepletajo in vplivajo na naše počutje.

Če se počutimo izčrpane ali psihično slabo, je zato lahko koristno preveriti tudi nekatere laboratorijske parametre.

Pomembno pa je vedeti: ne obstaja krvni test, ki bi pokazal, ali ima človek depresijo, anksiozno motnjo ali trpi za izgorelostjo. Laboratorijske preiskave imajo drugačen namen – pomagajo izključiti oziroma prepoznati nekatera telesna stanja, ki lahko povzročajo ali poslabšujejo simptome.

Katere krvne preiskave je smiselno opraviti?

Ni enotnega laboratorijskega »paketa za depresijo, anksioznost in izgorelost«. Katere preiskave so smiselne, je odvisno od simptomov, njihovega trajanja, zdravstvenega stanja, prehrane, zdravil in drugih dejavnikov. Med preiskave, za katere se zdravniki pogosteje odločajo ob prisotnosti simptomov in znakov depresije, anksioznosti ter izgorelosti, pa sodijo:

1. Osnovna krvna slika

Osnovna krvna slika je lahko pomemben prvi korak pri nepojasnjeni utrujenosti in izčrpanosti.

Med drugim lahko pokaže slabokrvnost (anemijo), ki lahko povzroča:

  • utrujenost in pomanjkanje energije,
  • slabšo telesno zmogljivost,
  • težave s koncentracijo,
  • omotico,
  • razbijanje srca.

Med drugim osnovna krvna slika pokaže stanje hemoglobina, hematokrita, MCV-ja itd. Če krvna slika razkrije odstopanja, zdravnik presodi, ali so potrebne dodatne preiskave.

2. Železo in feritin

Pri dolgotrajni utrujenosti je smiselno razmišljati tudi o pomanjkanju železa.

Feritin je pokazatelj zalog železa v telesu. Pomanjkanje železa lahko povzroča utrujenost in slabšo telesno ter kognitivno zmogljivost, pri čemer se težave lahko pojavijo tudi pred razvojem izrazite anemije.

Zato normalen hemoglobin še ne pomeni nujno, da so zaloge železa ustrezne.

Interpretacija feritina pa je vedno odvisna tudi od drugih laboratorijskih izvidov in zdravstvenega stanja.

3. TSH in prosti T4 – delovanje ščitnice

Ščitnični hormoni vplivajo na številne telesne funkcije, med drugim na presnovo, energijo in razpoloženje.

Moteno delovanje ščitnice lahko povzroča simptome, ki jih človek hitro pripiše stresu, anksioznosti ali depresiji.

Pri premalo delujoči ščitnici se lahko pojavijo utrujenost, upočasnjenost, slabša koncentracija in depresivno razpoloženje.

Pri prekomerno delujoči ščitnici pa so pogostejši nemir, razbijanje srca, težave s spanjem, razdražljivost in občutek tesnobe.

Zato je pri določenih simptomih smiselno preveriti delovanje tega še kako pomembnega žleznega organa.

4. Vitamin B12 in folat

Pomanjkanje vitamina B12 in folata (vitamina B9) lahko vpliva na živčevje in povzroča utrujenost, težave s koncentracijo, občutek možganske megle ter druge kognitivne oziroma nevrološke težave.

Pri določenih ljudeh se lahko pomanjkanje vitamina B12 pojavi tudi brez značilne anemije.

Preverjanje vitamina B12 in folata je zato lahko posebej smiselno pri nepojasnjeni utrujenosti, težavah s koncentracijo ali spominom, nevroloških simptomih ter pri ljudeh z večjim tveganjem za pomanjkanje, npr. posameznikih z enolično ali vegansko prehrano, starejših, ljudeh z obolenji prebavil idr.

5. Vitamin D

Vitamin D je pogosto predmet pogovorov, ko je prisotna utrujenost ali slabše razpoloženje.

Vendar pa je pomembno, da preverjanja količin le-tega ne razumemo kot »testa za depresijo«.

Pomanjkanje vitamina D je lahko povezano z različnimi zdravstvenimi težavami, vendar samo nizka vrednost vitamina D ne dokazuje, da je prav to vzrok depresije, anksioznosti ali izgorelosti.

Preiskava je zato smiselna predvsem takrat, ko obstaja razlog za sum na pomanjkanje.

6. Glukoza

Pri dolgotrajni utrujenosti ali drugih nespecifičnih težavah lahko zdravnik preveri tudi ravni krvnega sladkorja.

Ta parameter pomaga opozoriti na motnje presnove, ki lahko vplivajo na počutje in energijo.

Glede na zdravstveno stanje in namen obravnave se lahko določi tudi HbA1c (glikirani hemoglobin), ki daje vpogled v povprečno raven krvnega sladkorja v daljšem obdobju.

7. Jetrni in ledvični testi ter elektroliti

Pri izraziti ali dolgotrajni utrujenosti lahko zdravnik glede na simptome preveri tudi:

  • delovanje jeter,
  • delovanje ledvic,
  • natrij in kalij,
  • kalcij ter druge osnovne biokemijske parametre.

Namen teh preiskav ni diagnosticiranje duševne motnje, temveč preverjanje, ali bi lahko k simptomom prispevalo kakšno telesno stanje.

8. CRP oziroma drugi pokazatelji vnetja

Če obstajajo simptomi, ki bi lahko kazali na vnetno ali drugo telesno dogajanje, se lahko preveri tudi CRP, po potrebi pa še druge kazalce.

Tudi ta preiskava ne pove, ali ima nekdo depresijo ali anksiozno motnjo. Pomaga pa pri širši zdravstveni oceni.

Kaj če so vsi izvidi normalni?

Morda je to najpomembnejše sporočilo: normalni laboratorijski izvidi ne pomenijo, da si težave izmišljate in da je z vami vse v redu.

Prav tako ne pomenijo, da »je vse samo v glavi«.

Depresija in anksiozne motnje se ne diagnosticirajo s krvnim testom. Tudi izgorelosti laboratorijski izvid ne more potrditi ali izključiti.

Če telesni vzroki ne pojasnijo težav, je zato smiselno pogledati tudi psihološko plat.

Kako dolgo težave trajajo? Kaj jih je sprožilo? Kaj jih vzdržuje? Kako vplivajo na vaše vsakodnevno življenje? Kakšni so vaši vzorci razmišljanja, vedenja, spanja in soočanja s stresom?

To so vprašanja, na katera krvni test ne more odgovoriti.

Kdaj je smiselno obiskati zdravnika?

Obisk zdravnika je posebej smiseln, če so težave nove, izrazite, dolgotrajne ali se stopnjujejo oziroma če jih spremljajo izraziti telesni simptomi.

Zdravnik bo glede na vaše težave presodil, katere preiskave so potrebne. Ni smiselno avtomatično opraviti vseh možnih laboratorijskih testov. Preširoko testiranje lahko namreč prinese naključna odstopanja, ki vodijo v dodatno zaskrbljenost in nepotrebne preiskave.

Če pa so prisotni izraziti depresivni simptomi, tesnoba ali znaki izgorelosti, ni treba čakati na laboratorijske izvide, preden poiščete psihološko pomoč. Za slednjo so vam na voljo tudi izkušeni strokovnjaki Centra za anksioznost.

Telo in duševnost nista ločena

Ko se ne počutimo dobro, si pogosto želimo enega jasnega odgovora:

Je krivo pomanjkanje železa? Ščitnica? Vitamin D? Stres? Anksioznost? Depresija? Izgorelost?

V resnici odgovor ni vedno tako preprost.

Na naše počutje vpliva preplet telesnih, psiholoških, socialnih in drugih življenjskih dejavnikov. Zato je pri težavah pomembno, da ne iščemo ene same razlage, temveč skušamo zajeti širšo sliko.

Laboratorijske preiskave lahko pomagajo preveriti telesno plat. Psihološka oziroma psihoterapevtska obravnava pa pomaga razumeti in spreminjati psihološke dejavnike, ki težave povzročajo ali vzdržujejo.